Ali - Ronny

Rahlo obrezana slika, ki jo je prek kakšnim mesecem, slikal Aleksandrin dedi Dore s svojo Nokio.

Krompirjeve počitnice

Včeraj smo peljali Aleksandro v Medulin k babici in dediju. Seveda smo se morali sprehoditi do plaže, kjer sem zelo užival.

Bilo je zelo zanimivo, kar je razvidno iz mojega repa oz. moje antene.


Obvezno sem se moral zmočiti v morju. Sicer nisem zaplaval, sem pa zmočil trebušček.


Seveda ni lepšega kot morska trava po kopanju.




Z Aleksandro sva se igrala z mokro vrvjo.




Tukaj pa glodam morskega ježka. Našel sem tri morske ježke. Najprej sem se zlajal na njih, nato sem ugotovil, da ne bodejo in sem se začel igrati z njimi. Ko pa sem v enega malo preveč ugriznil, pa sem ugotovil, da jih lahko celo pojem.

Nekaj slikic

Spim, kot mali dojenček


Včeraj smo se odpravili na sprehod na Golovec, pa so nas poklicali spoznat Budy-ja. Malega bostonskega terierja. Lepo sva se igrala. Čeprav sem se hotel poditi za njim, mi gazda tega ni pustil, ker sem 4x težji od njega in se je bal, da bi ga ponesreči poškodoval.


Na Blaževem griču sem pa takole čakal na svojo druščino.


Ko me Aleksander slikal nisem videl kje sta Maja in Aleksandra in sem stegoval vrat.


Nekaj je v grmovju. Kaj neki je bilo?


Šnofam, vedno le šnofam.


Spet sem nekaj slišal.

Pusti + nazaj

Takole se učim trikcev in poslušnosti. Pusti sicer že poznam, vendar pa se zdaj učim spuščati še hrano.



Takole pa se učim dviganja zadnjih tačk.

Lumparije

Odraščam in med odraščanjem delam lumparije. Ker menjam zobe in me srbijo dlesni iščem razne predmete s katerimi bi si pomagal.

Obglodal sem en stol,


malo stene,


in uničil dva kabla. Enega za zvočnike in enega za video.

Postal sem tudi zelo iznajdljiv. Uspelo mi je odpreti vrata od spalnice, skočiti na en meter visoko posteljo, kjer sem našel vrečo briketov, ki so me čakali. Seveda sem si odprl vrečo in se najedel.

Po dolgem času ...

... se vam spet oglašam.
Jutri bom star štiri mesece. Gazda pravi, da sem se zelo spremenil. Pa še prav ima. Kakšne dva tedna se zelo rad ckrljam in igram. Prej se nisem maral.

V času od zadnje objave se nam je veliiiiiiko dogajalo. Preveč, da bi vse pisal. Žal nismo imeli skoraj nikoli s seboj fotoaparata, tako da ne morem priložiti nobene slikice.

Lahko pa vam pokažem nekaj slikic narejenih doma.

A sem faca al sm faca?


Ja, ja. Tudi kakšna resna slika mora nastati.


Saj tudi moram biti resen, ko me pa te krvosesi napadajo vsakič, ko grem na Golovec. Kar je zelo pogosto.


Gazda se je odločil, da sem po novem lahko na kavču. Zdaj je kavč MOOOOOOOOOOOOOJ! Takole sem se raztegnil, ko sem malce zadremal.


Aleksandra je pa na pomožnem ležišču brala knjigico.