četrtek, 27. januar 2011

Januar 2011

Tokrat se vam oglašam s serijo slikic iz stanovanja.
Ko Aleks pride domov je zunaj že tema in me noče nič slikati po temi. Ne vem kaj razmišlja. Saj bi me lahko med vikendi kaj poslikal. Ga moram malo opozorit ;).

Takole uživam v Aleksandrini sobici. Na njenem starem stolu mi je prav prijetno. Lahko zadremam in imam dober razgled. Če sem lump, lahko pa še kakšno igračo ukradem iz njene police :P.


In še moj prvi prestol. Kar na pultu. Ja! Samo še moj je in ga nikomur ne dam. Ko posije sonček se mu nastavim in malce zadremam.
Kot vidite rad glodam korenčke in še vedno uničim kakšno stvar. Le za trenutek niso pozorni in že uničim kakšno stvar ;).


Pri nas so naredili nov "pasji park". Slikica je iz časa, ko je bil park še v izdelavi. Prav rad se podim po njem, saj sem končno lahko sproščen brez povodca. Prijateljčki ste vabljeni, da se mi kdaj pridružite, da se skupaj malce zapodimo po travi.
Park ima dva vhoda, dve klopci za naše dvonožne prijatelje, dva pasja WCja in dva koša za navadne smeti.

Aja.. nahaja se pri končni postaji devetke v Štepanjskem naselju.

nedelja, 19. december 2010

Srečanje z Winom

Danes sem se srečal z Winom. Win je 5 mesečni beagle iz iste psarne kot sem jaz. Srečanje je bilo prav prijetno. Pridružili so se nam še drugi kužki s katerimi smo se prav lepo igrali.





Njaaaaaaaam

No comment ;).

sobota, 18. december 2010

December in snežne radosti

Prišel je december in z njim tudi sneg.
Tako kot vsi pesoti, tudi jaz neskončno uživam v snegu, sploh, če je visok sneg.

Na prvi seriji slikic me lahko vidite, kako divjam po našem Blaževem griču. Seveda vidite tudi Aleksandrico, ki jo je sneg pravtako razveselil.


Taisti dan sem srečal še soimenjaka s katerim sva se podila po snegu. Aleksandra je uživala in ko se mi je odpeljala na D.I.Y. sankah, sem jo moral budno opazovati.


Danes je ponovno zapadel sneg (ja... vmes ga je že pobralo) in z Alexom svase šla spet potepat po 'celcu'. Ne morem vam povedati, kako sem užival in švigal mimo njega.

Upam, da snega ne bo kmalu stopilo, da se bom lahko še podil po snegu. Jutri se bom verjetno podil po snegu z mojim polbratcom Winom. Pridejo na obisk v Ljubljano.
Vam poročam o snidenju;).

Aleksandrov komentar na sneg in zimo: "Sovražim sneg in zimo.".

sobota, 27. november 2010

Snežni sprehod

Danes smo imeli lep sončen dan s snegom pobeljeno okolico.
Kako mi paše tale sneg, vendar zaradi kupov snega ne vidim drugih psov in moram včasih 'stopiti na prste', da kakšnega vidim.

Aleksandrica je delala snežaka.

Jaz pa sem jo čuval.


nedelja, 31. oktober 2010

Zaključek oktobra...

... je bil zelo spodbuden.
Prejšnji konec tedna smo bili v Medulinu. Krompirjeve počitnice so idealne, da si malce oddahnem od moje Aleksandre ;), tako da smo jo pustili kar v Medulinu pri babici in dediju.

Že takoj, ko smo prišli v Ljubljano, sem jo začel iskati po stanovanju, nje pa nikjer. Mi je bilo že takoj žal, da je ni doma. Tri dni sem jokal in stokal, da bi prišla domov, vendar je ni bilo.

No. Včeraj pa smo končno šli po mojo punco in povem vam, kaj vse se mi je dogajalo v Medulinu.

Vso pot do Medulina nisem zatisnil očesa in sem ves čas spraševal, če smo že prispeli. Ko smo končno prispeli, nisem vedel koga naj najprej pozdravim, zato sem letal sem ter tja, ter pozdravljal vse po vrsti.

Na spodnji slikici lahko vidite Aleksandro na drevesu. To je njena češnja, ki vsako leto obrodi odlične češnje. Eno slikico preden smo odšli v Medulin, Aleksandro, ki pozira in še eno kjer sva skupaj na plaži.


Na plaži smo srečali Milo, ki je bila na sprehodu s svojima kozicama, ponijema in psom. Spodnji set slik kaže, kako sem se razburjal na Tinota. Na naslednjem setu sem v 'pozor' pozi, saj moram paziti, da poni ne bi skočil do Aleksandre.
Aleksandra meče kamenje v morje, jaz glodam palico in se sprehajam po vodi, saj mi je Alex vrgel eno vabo v morje.
Ponovno pri hiši. Ovohavam rep sosedove mačke. Igram se s Halom.
Danes pa smo si šli ogledati pasji park v Zeleni jami. Lepo zagrajen travnik s prijaznimi kužki in lastniki.
Igrali smo se štafeto. Najprej je palico nosil Irski seter, nato beaglica Aška in za konec še jaz. No ... kradli smo si palico ;), ampak nihče od nas ni bil hud.
Takole pa sva se igrala z Aško. Prijazna 8 mesecev stara beaglica. Igra morda zgleda groba, vendar je bila čisto prijateljska in nežna.
Kaj se je pa vam dogajalo konec oktobra?

torek, 12. oktober 2010

Ronny in kojniček

Moj, moj konjiček.
Hmm.. tole grivo bi pa malo skrajšal.
Res bi jo skrajšal...
Dol z grivo!
Takole pa uživam na svojem 'prestolu'.