... je bil zelo spodbuden.
Prejšnji konec tedna smo bili v Medulinu. Krompirjeve počitnice so idealne, da si malce oddahnem od moje Aleksandre ;), tako da smo jo pustili kar v Medulinu pri babici in dediju.
Že takoj, ko smo prišli v Ljubljano, sem jo začel iskati po stanovanju, nje pa nikjer. Mi je bilo že takoj žal, da je ni doma. Tri dni sem jokal in stokal, da bi prišla domov, vendar je ni bilo.
No. Včeraj pa smo končno šli po mojo punco in povem vam, kaj vse se mi je dogajalo v Medulinu.
Vso pot do Medulina nisem zatisnil očesa in sem ves čas spraševal, če smo že prispeli. Ko smo končno prispeli, nisem vedel koga naj najprej pozdravim, zato sem letal sem ter tja, ter pozdravljal vse po vrsti.
Na spodnji slikici lahko vidite Aleksandro na drevesu. To je njena češnja, ki vsako leto obrodi odlične češnje. Eno slikico preden smo odšli v Medulin, Aleksandro, ki pozira in še eno kjer sva skupaj na plaži.
Na plaži smo srečali Milo, ki je bila na sprehodu s svojima kozicama, ponijema in psom. Spodnji set slik kaže, kako sem se razburjal na Tinota.
Na naslednjem setu sem v 'pozor' pozi, saj moram paziti, da poni ne bi skočil do Aleksandre.
Aleksandra meče kamenje v morje, jaz glodam palico in se sprehajam po vodi, saj mi je Alex vrgel eno vabo v morje.
Ponovno pri hiši. Ovohavam rep sosedove mačke. Igram se s Halom.
Danes pa smo si šli ogledati pasji park v Zeleni jami. Lepo zagrajen travnik s prijaznimi kužki in lastniki.
Igrali smo se štafeto. Najprej je palico nosil Irski seter, nato beaglica Aška in za konec še jaz. No ... kradli smo si palico ;), ampak nihče od nas ni bil hud.
Takole pa sva se igrala z Aško. Prijazna 8 mesecev stara beaglica. Igra morda zgleda groba, vendar je bila čisto prijateljska in nežna.
Kaj se je pa vam dogajalo konec oktobra?
